Odpor Mladih Skozi Zgodovino

Avstrija

Herbert Steiner

Herbert Steiner je bil rojen leta 1923. Kot srednješolec je bil aktiven v odporniškem gibanju, leta 1938 pa je moral zapustiti Avstrijo. V britanskem izgnanstvu je bil dejaven v mladinski organizaciji Mlada Avstrija (Young Austria). Steinerjevi starši so bili umorjeni v holokavstu. V šestdesetih letih je soustanovil Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora (DÖW), ki ga je vodil med letoma 1963 in 1983.

https://de.wikipedia.org/wiki/Herbert_Steiner

https://ikf.ac.at/schwerpunkte/hist-sozialforschung/oral-history/2014-vom-ueberschreiten-der-grenzen-das-leben-und-werk-von-herbert-steiner-1923-2001

https://www.doew.at/foerderpreise/herbert-steiner-preis/herbert-steiner-1923-2001

Ernst Gabriel

Ernst Gabriel je bil rojen leta 1926. Odraščal je v Deutschkreutzu v delavski družini. Izučil se je za električarja. Najprej je bil član Hitlerjeve mladine, leta 1942 po smrti očeta, ki je bil prepričan nasprotnik nacionalsocialistov, pa je do te organizacije zavzel odklonilno stališče. Raje se je srečeval z drugimi mladimi z vasi. Skupina, s katero se je družil, je bila nekonformistična, prepoznavna po daljših laseh in zaradi svojega nekonformizma provokativna. Nacisti so jim prezirljivo pravili Schlurfs. Skupina se je spolitizirala in postala odporniška, njeni pripadniki pa so izvajali sabotažne akcije. Skupino so na koncu aretirali in mučili (dva člana sta bila stara le 14 let). Ernst Gabriel je umrl leta 1945 v zaporu. 

Heribert Brettl: Nationalsozialismus im Burgenland. Innsbruck: Studienverlag, 2012. str. 354.

 

Josef Hans Grafl: Odporniški borec v službi zaveznikov

Josef Hans Grafl je bil rojen leta 1921 v Schattendorfu. Že v zgodnji mladosti je sodeloval s komunistično partijo. Ko je bil vpoklican v Wehrmacht, je ostal zvest svoji ideologiji in sovjetski vojski posredoval tajna radijska sporočila. Ko so ga odkrili, je pobegnil in se prebil do angleške vojske. Do konca vojne se je na strani zaveznikov boril za osvoboditev svoje domovine.

Heribert Brettl: Nationalsozialismus im Burgenland. Innsbruck: Studienverlag, 2012. Str. 356.

Käthe Sasso

Käthe Sasso se je rodila leta 1926 na Dunaju. Njena starša Agnes in Johann sta se v letih 1934–1938 politično angažirala proti Zvezni državi Avstriji (stanovska država ali Ständestaat), v letih 1938–1945 pa proti nacionalsocializmu. Potem ko je bil njen oče vpoklican v Wehrmacht, mati pa je julija 1941 umrla zaradi težke bolezni, se je Käthe Sasso kot mlado dekle pridružila odporniški skupini Gustav Adolf Neustadl. Glavni cilji skupine so bili pomoč vdovam usmrčenih odporniških borcev v obliki hrane, poslušanje tujih radijskih postaj in razdeljevanje protifašističnih letakov. Avgusta 1942 jo je pri 16 letih aretiral gestapo. Januarja 1943 je bila kot zapornica poslana na dunajsko deželno sodišče, kjer se je komaj izognila smrtni obsodbi. Nato je bila premeščena v delovno-prevzgojno taborišče Oberlanzendorf, septembra 1944 pa deportirana v Berlin in dva tedna pozneje v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Na pohod smrti v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen je bila poslana 28. aprila 1945. Med pohodom ji je prvo noč v bližini kraja Wustrow skupaj s prijateljem Mizzijem Boschem uspelo pobegniti in se vrniti na Dunaj.

https://de.wikipedia.org/wiki/K%C3%A4the_Sasso

Ernst Kirchweger

Ernst Kirchweger je bil rojen leta 1898 na Dunaju. Zaposlen je bil kot tramvajski sprevodnik, pozneje pa je postal izvršni direktor založbe Compass. Leta 1965 ga je med demonstracijami proti avstrijskemu nacionalsocialističnemu zgodovinarju Tarasu Borodajkewyczu smrtno ranil študent, ki je bil pripadnik skrajne desnice. Kirchweger je bil prva žrtev političnega nasilja v Avstriji po letu 1945.

Nemčija

Bela vrtnica 

Bela vrtnica je bilo eno najbolj znanih odporniških gibanj proti Adolfu Hitlerju. Skupino sta skupaj s prijatelji ustanovila münchenska študenta Sophie in Hans Scholl, ker sta želela pokazati, da veliko mladih nasprotuje nacionalsocializmu. Skupina je natisnila in razdelila letake, s katerimi je študente pozivala k odporu. Sophie in njenega brata Hansa Scholla je hišnik univerze 18. februarja 1943 izdal tajni državni policiji, kmalu zatem pa sta bila usmrčena tako kot tudi drugi člani Bele vrtnice.
https://www.hanisauland.de/wissen/kalender-allgemein/kalender/verhaftung-geschwister-sophie-und-hans-scholl
https://www.hanisauland.de/wissen/kalender-allgemein/kalender/hinrichtung-mitglieder-weisse-rose
https://www.bpb.de/kurz-knapp/hintergrund-aktuell/518394/vor-80-jahren-ermordung-von-hans-und-sophie-scholl/ 
https://www.tdj.at/uploads/tx_tdj/Input_TdJ_WeisseRose.pdf (Input: gledališka pedagogika. Informacije in ideje o predstavi Bela vrtnica)
https://studyflix.de/geschichte/weisse-rose-4247 (videoposnetek z razlago)
https://www.bpb.de/shop/materialien/filmhefte/34099/sophie-scholl-die-letzten-tage/?pk_campaign=nl2023-06-19&pk_kwd=34099 (film in komentar)
https://www.bpb.de/themen/nationalsozialismus-zweiter-weltkrieg/weisse-rose/ (dosje)

Pirati s planiko (Edelweißpiraten)

Pirati s planiko (Edelweißpiraten) so skupine nemške mladine z »neprimernim« in včasih opozicijskim vedenjem, ki so bile v nemškem rajhu dejavne med letoma 1939 in 1945. Nekatere od njih so aktivno sodelovale v odporu proti nacionalsocializmu, na primer kölnska skupina Piratov s planiko, zbrana okrog Gertrud Koch, katere oče je umrl v koncentracijskem taborišču Esterwegen, ali skupina Ehrenfeld, ki jo je vodil pobegli taboriščnik Hans Steinbrück. 
https://de.wikipedia.org/wiki/Edelwei%C3%9Fpiraten
https://studyflix.de/geschichte/edelweispiraten-4724 (videoposnetek z razlago)

Italija

Odbor narodne osvoboditve (Comitato di Liberazione Nazionale)

Vojaška organizacija, ustanovljena leta 1943 in sestavljena iz različnih partizanskih skupin, ki je imela za cilj poraziti nacističnega okupatorja. Čeprav je delovala kot enotna organizacija, pa so za njeno sestavo značilne razlike med njenimi člani. Delitev je bila namreč povsem politična in vsaka stranka (komunistična, liberalna, katoliška in socialistična) je bila samoorganizirana. Organizacija je svoje delovanje prekinila leta 1947 in se vključila v demokratični proces, s katerim je bila vzpostavljena Italijanska republika.

https://it.wikipedia.org/wiki/Comitato_di_Liberazione_Nazionale#Scioglimento

Rdeča zastava (Bandiera rossa) 

Politična stranka in revolucionarna partizanska brigada, ki je med odporom delovala na območju Rima. Bila je največja partizanska enota v okupiranem Rimu s približno tri tisoč borci, ki so bili večinoma razporejeni v predmestju prestolnice. Organizacija, ki je sledila idejam marksizma in leninizma, je zavračala usmeritev Italijanske komunistične partije, saj se ni strinjala z njeno politiko nacionalne enotnosti z buržoaznimi antifašističnimi strankami in premajhno demokratičnostjo znotraj partije. Rdeča zastava je antifašistični boj razumela kot neposreden uvod v komunistično revolucijo, zato je menila, da mora proletariat sodelovati v odporniškem gibanju ter pri tem nenehno ohranjati svojo avtonomijo in si prizadevati za uresničevanje svojih razrednih interesov.

https://it.wikipedia.org/wiki/Bandiera_Rossa_(movimento)#Memorialistica

 

Skupine za patriotske akcijske (GAP)

Majhne partizanske skupine, ki jih je konec oktobra 1943 ustanovilo glavno poveljstvo Garibaldijevih brigad. Nastale so na pobudo Italijanske komunistične partije, da bi delovale predvsem v mestih po zgledu izkušenj iz francoskega odpora. Borcem GAP so pravili »gappisti«.

https://it.wikipedia.org/wiki/Gruppi_di_Azione_Patriottica

Liliana Segre

Liliana Segre je bila rojena 12. februarja 1930. Bila je žrtev diskriminatornih fašističnih rasnih zakonov. Pri trinajstih letih je bila deportirana v Auschwitz. Imela je srečo, da je preživela in se ob koncu druge svetovne vojne vrnila v Italijo. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je začela pripovedovati o svojih izkušnjah ter si v boju proti rasizmu in brezbrižnosti prizadevala za ozaveščanje mladih. Predsednik republike Sergio Mattarella jo je 19. januarja 2018 imenoval za dosmrtno senatorko. Od 15. aprila 2021 opravlja funkcijo predsednice izredne komisije za boj proti nestrpnosti, rasizmu, antisemitizmu ter spodbujanju sovraštva in nasilja. 

https://tg24.sky.it/politica/approfondimenti/liliana-segre

Ilio Barontini

Prvi sekretar Komunistične zveze Livorna. Odpotoval je na Kitajsko, kjer se je pri ljudski armadi Maa Zedonga učil tehnik gverilskega bojevanja, nato pa je odšel v Etiopijo, da bi pomagal abesinskemu ljudstvu, ki so ga napadli fašistični kolonialisti (v Etiopijo se je nato znova vrnil po padcu španske ljudske republike in se boril pod skrivnim imenom Paulus). V Španiji se je Barontini boril v mednarodnih brigadah kot načelnik generalštaba XII. Garibaldijeve brigade in se še posebej izkazal v bitkah pri Jarami, Guadalajari in Huesci.
Na začetku druge svetovne vojne, ko so Nemci napadli Francijo, je bil Giobbe (njegovo bojno ime v tej državi) med organizatorji prvih partizanskih skupin, ki so jih sestavljali Francs-tireurs, postal pa je tudi načelnik njihovega osrednjega generalštaba. Po vrnitvi v Italijo 8. septembra 1943 je bil Dario (njegov novi psevdonim) povabljen, da se pridruži glavnemu poveljstvu Garibaldijevih brigad. V tej vlogi je v različnih deželah, ki so jih zasedli nacifašisti, organiziral skupine za patriotske akcije (GAP). Od začetka leta 1944 pa vse do osvoboditve je bil Barontini na čelu združenega poveljstva Emilije-Romanje (Comando militare unificato Emilia-Romagna – CUMER) in vodil partizane v najpomembnejših bitkah proti nacistom (Porta Lame, Monte Forni, Modena). Ilio Barontini je bil po osvoboditvi poslanec ustavodajne skupščine in nato senator za volilno okrožje Livorno v drugem mandatnem obdobju Italijanskega parlamenta, sekretar Komunistične zveze Livorno ter član centralnega odbora Italijanske komunistične partije (PCI).

https://www.anpi.it/biografia/ilio-barontini

Partizanska kurirka (staffetta partigiana)

Partizanska kurirka (staffetta partigiana) je bila navadno pripadnica italijanskega odporniškega gibanja, ki je bila med italijansko osvobodilno vojno zadolžena za zagotavljanje povezav med različnimi partizanskimi brigadami. To delo so pogosto opravljale mlade ženske, stare od 16 do 18 let, in sicer preprosto zaradi prepričanja, da bodo vzbujale manj suma in se tako izognile preiskavam. Naloga kurirk je bilo zagotavljanje povezav med različnimi brigadami ter vzdrževanje stikov med partizani in njihovimi družinami; v nekaterih primerih so bile zadolžene tudi za spremljanje potencialnih odpornikov. Brez povezav, ki so jih zagotavljale, bi bilo odporniško delovanje prekinjeno, doseganje ciljev pa oteženo. Znotraj brigade je kurirka pogosto imela tudi pomembno vlogo medicinske sestre, saj je vzdrževala stike z zdravnikom in farmacevtom za oskrbo ran, ki so jih vojaki utrpeli v boju, in za odpravljanje uši.

 

Poljska

Solidarnost (Solidarność) 

Val stavk v avgustu 1980 je vodil do ustanovitve NSZZ Solidarnost – prve legalne sindikalne organizacije v komunistični državi, ki je bila neodvisna od oblasti. Podpis sporazuma v Gdansku 31. avgusta 1980 med vladno komisijo in Medpodjetniškim stavkovnim odborom ter ustanovitev Solidarnosti sta bila uvod v spremembe, ki so nastopile leta 1989 – strmoglavljenje komunizma in konec jaltskega reda.

https://www.youtube.com/watch?v=PxlqFgmFoqI

 

Slovenija

Slovensko študentsko gibanje 1968–1972

Slovensko študentsko gibanje je bilo del globalnega vala študentskih protestov. Študenti so protestirali proti sistemu: na Zahodu proti kapitalističnemu, na Vzhodu pa proti socialističnemu. Povojna Jugoslavija je doživljala hiter razvoj. Število prebivalcev se je povečevalo, mesta so rasla, življenjski standard pa se je zviševal. To je državo spodbujalo k liberalizaciji in uvajanju nekaterih kapitalističnih elementov. Država se je začela odpirati proti Zahodu, študenti pa so se spopadali s slabimi nastanitvenimi razmerami in zmogljivostmi v študijskih središčih, težavami pri dostopu do študija v primeru bivanja na obrobju in manjšimi priložnostmi za mlade. Slovenski študentje so se večinoma borili za samoupravni socializem, ker so menili, da Slovenija nima dovolj upravnih pristojnosti znotraj jugoslovanske federacije in da se je vlada preveč oddaljila od socializma ter se začela preveč odpirati proti Zahodu. Med najpomembnejšimi dogodki so bili protesti v Rožni dolini, ustanovitev študentskega radia Radio Študent, blokada prometa ob Filozofski fakulteti zaradi nevzdržnih razmer, ki jih je povzročal vse močnejši hrup vozil s ceste nasproti fakultete, najbolj odmevna pa je bila okupacija Filozofske fakultete, ki jo je sprožil kazenski pregon nekaterih »preglasnih« študentov. 

Repe, Božo. Rdeča Slovenija: tokovi in obrazi iz obdobja socializma. Ljubljana, 2003. 

Repe, Božo. Študentske demonstracije leta 1968 v zahodni in vzhodni Evropi ter v Jugoslaviji. Zgodovina v šoli 4, št. 3 (1995), 13–20. 

https://www.muzej-nz.si/si/izobrazevanje/1423

 

Karel Destovnik

Slovenski pesnik, prevajalec, partizan in jugoslovanski narodni heroj. Svoje pesmi je začel objavljati v mladinski literarni reviji Slovenska mladina. Kajuhove pesmi imajo socialno, politično in ljubezensko tematiko. Po vstopu v partizane je Kajuh postal vodja kulturniške skupine v svoji diviziji. S svojim pesniškim talentom je mobiliziral ljudi, da so se pridružili boju proti okupatorju, in jim vlival upanje na vrnitev svobode. Tako Kajuh kot osebnost kot njegova poezija še danes veljata za enega najpomembnejših simbolov slovenskega partizanskega gibanja med drugo svetovno vojno.

https://en.wikipedia.org/wiki/Karel_Destovnik

SLOVENSKA GIBANJA LGBTQIA+ 

Organizirano gibanje se je v Sloveniji začelo že v osemdesetih letih. Organizacija Magnus je bila ustanovljena leta 1984 kot prva gejevska organizacija v tedanjih socialističnih državah. Najprej je združevala samo geje, zato se je pozneje oblikovala feministična iniciativa, ki je vzpostavila lezbično sekcijo. Sčasoma je bilo ustanovljenih vse več organizacij, ki so se borile za pravice LGBTQIA+ oseb in jim pomagale v njihovem boju za enakost. 

https://ljubljanapride.org/zgodovina/

legebitra.si

 

SLOVENSKO PARTIZANSKO GIBANJE


Slovenski partizani so bili protinacistično odporniško gibanje, ki ga je med drugo svetovno vojno vodila Komunistična partija Jugoslavije. Tako kot odporniki v številnih evropskih državah v tem obdobju so se tudi partizani proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji borili na gverilski način. Sabotirali so cestne in železniške povezave ter po vsej državi širili idejo odpora. Eden od načinov za spodbujanje prebivalstva k odporu je bilo oddajanje ilegalne radijske postaje Radio Kričač; njenega oddajnika Nemcem in Italijanom kljub iskanju ni uspelo nikoli odkriti. Gibanju se je pridružilo veliko mladih, ki so bili zelo motivirani za obrambo domovine. 

Dušan Nećak, Božo Repe. Oris sodobne obče in slovenske zgodovine. Učbenik za študente 4. letnika. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2003.

https://en.wikipedia.org/wiki/Slovene_Partisans

 

ŽENSKE DEMONSTRACIJE V SLOVENIJI V LETU 1943

Med italijansko okupacijo Ljubljane je bilo veliko moških zaprtih, interniranih ali usmrčenih, kar je njihove žene postavilo v zelo težak položaj. Nekaj deset žensk se je zato odločilo, da bodo protestirale proti italijanskemu režimu in tako poskušale pridobiti pravico, da svojim možem v zapor pošiljajo hrano in sveža oblačila. Ker tega niso dosegle, so se zbrale v večjem številu (okoli 200); približno 30 od njih je dobilo dovoljenje za obisk svojih partnerjev, ne pa tudi ostale, zaradi česar se je nadaljnjih protestov udeležilo še več žensk. Protesti so bili redno organizirani, eden največjih pa je bil izveden 21. junija 1943, ko se je po nekaterih virih zbralo do 3000 žensk, ki so protestirale proti fašističnemu italijanskemu režimu. Doživele so agresivne povračilne ukrepe, protesti pa so se nadaljevali praktično do italijanske kapitulacije 3. septembra 1943. 

https://www.sistory.si/11686/1525#page=63

 

PROTESTI NA SLOVENSKEM V LETU 1908

V desetletju pred prvo svetovno vojno so bili odnosi med Nemci in Slovenci zelo napeti in zapleteni. Slovenci so se borili za svoj jezik in pravice, nemška (avstrijska) stran pa si je prizadevala zatreti nastanek revolucije v kakršni koli obliki. Vrhunec tega je bil množičen protest v Ljubljani, ki je bil organiziran v podporo proslovenskih protestov na Ptuju. Ti so bili odgovor na agresivno reakcijo Nemcev na nekatere slovenske provokacije v mestu. Protesti v Ljubljani so se končali s streljanjem avstrijske vojske na protestnike, pri čemer sta bila ubita 22-letnik in 15-letnik. 

https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45035/slovenija_1848_1998_bs_A.pdf#page=115

https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/pripoved-o-nabrezju-adamica-in-lundra/292109

https://www.sistory.si/cdn/publikacije/42001-43000/42176/kronika_32_1984_1.pdf#page=30

 

TIGR

TIGR (kratica iz začetnic imen Trst, Istra, Gorica in Reka) je bila odporniška skupina, ki je združevala mladino različnih nazorov v boju proti vse bolj prisotnemu fašizmu v zahodni in jugozahodni Sloveniji. Organizacija je delovala med letoma 1924 in 1945, pozornost svetovne javnosti pa je želela pritegniti s terorističnimi napadi na fašistične milice in ustanove.

 

Metelkova

Metelkova mesto je središče alternativne kulture, ki je nastalo iz skvota v nekdanji vojašnici. Je ena najbolj znanih posebnosti Ljubljane ter združuje raznovrstne ustvarjalne prakse in dogajanja. Metelkova gosti vrsto glasbenih klubov, v katerih se redno vrstijo koncerti izvajalcev alternativne glasbe z vsega sveta, klubski glasbeni večeri, nastopi DJ-jev itd. Na ogled so tudi umetniški performansi in razstave, občasno pa so na Metelkovi organizirani tudi različni festivali. Ob živahnem dogajanju se vsak večer med seboj druži pisana množica obiskovalcev. Mogoče je srečati študente, alternativce, tuje obiskovalce Ljubljane, pa tudi povsem običajne uslužbence, ki iščejo nočno zabavo.

https://www.visitljubljana.com/en/poi/metelkova-mesto-alternative-culture-centre/

Weitere Inhalte

Zivildienst 2025/26
Bildung 2030
Entwaldungsverordnung: Wichtiger Schritt trotz verpasster Chance